Putika ni nekaj, kar lahko kar ignoriraš.
Prvič sem slišala za putiko, ko je moj sodelavec nekega dne prišel v službo z berglami. Vsi smo mislili, da se je poškodoval pri športu, saj je bil zelo aktiven, vedno v gibanju. A ko nam je povedal, da ga je čez noč dobesedno zvila bolečina v stopalu, smo obstali. Diagnoza: putika.
Povedal je, da je napad prišel nepričakovano. Zvečer je šel spat brez težav, ponoči pa ga je zbudila ostra bolečina v palcu na nogi. Ni mogel niti položiti odeje na stopalo, ker je bilo tako občutljivo. Takrat sem prvič dojela, kako huda je lahko putika, čeprav sem prej mislila, da gre le za ‘bolezen starcev’.
Ko je šel k zdravniku, so mu razložili, da se pri putiki v telesu kopiči preveč sečne kisline. Ta tvori kristale, ki se naberejo v sklepih in povzročijo vnetje. Rekel je, da se je počutil, kot da mu v sklepu nekaj reže od znotraj. Putika ni bila le bolečina, ampak tudi opozorilo, da mora spremeniti način življenja.
Začel je z dieto. Slovo od rdečega mesa, drobovine in predvsem piva, ki ga je prej rad popil ob koncu tedna. Sprva je bilo težko, ker je imel rad ‘težjo hrano’, a ko je opazil, da so napadi redkejši in blažji, je vztrajal. Vpeljal je več zelenjave, sadja in vode, začel pa je tudi redno hoditi na sprehode. Zanimivo je bilo videti, kako ga je prav putika prisilila v bolj zdrav življenjski slog.
Najbolj me je presenetilo, ko mi je rekel, da ga je bolezen naučila potrpežljivosti. Med napadi je moral počivati in se sprijazniti, da ne more vedno hiteti skozi dan. Po drugi strani pa ga je motivirala, da se je bolj poslušal. Danes, ko pride v službo brez bergel in z nasmehom, včasih celo reče, da mu je putika rešila zdravje, ker ga je ustavila pravočasno.
Ta zgodba mi je pokazala, da putika ni nekaj, kar lahko kar ignoriraš. Če opaziš znake ali pogoste ponovne napade, razmisli o posvetu s strokovnjaki na Kirurgija Roke.…