Kategorija: Gasilci

Moj sin je že kot majhen zelo rad gledal oddaje, kjer so nastopali gasilci, to smo vedeli vsi. Da bi od nas bil kdo že gasilec bi bilo logično, tako pa od nas v družini ni nihče bil gasilec in to da so ga gasilci zanimali, je bilo prav čudno.

Tako je toliko govoril o gasilcih, da sem ga že mislila vpisati med gasilce, a si nisem predstavljala, kako to gre. Tako sem prej poklicala po telefonu, če lahko mogoče enkrat z sinom prideva gledat, ko bodo manjši imeli vajo, da on vidi, če so mu gasilci še vedno všeč in če si želi postati gasilec.

Prav zanimiva je bila ta izkušnja. To so res posebni ljudje, vedno pripravljeni pomagati, to se jim enostavno v očeh vidi. Sprejeli so naju zelo lepo, sina pa so kar povabili, da se jim pridruži. Ko sem videla, kako uživa, da so mu gasilci res všeč, sem vedela, da bo prišel k meni, da se želi vpisati. 

Tako sva na koncu vaje naredila vpis in postal je naš mali gasilec. Ko so bili treningi, ni smel zamuditi prav nobenega, tako zelo mu je bilo to všeč. Vaje so bile zanj res dobre in rad je hodil tja, bil komunikativen, rad je pomagal. 

Danes je moj sin odrasel in lahko vam povem, da je zaposlen gasilec, ker so ga gasilci spremljali celo osnovno in srednjo šolo. Ko ga tako pogledam, vidim njegov žar v očeh, resnično sem ponosna na svojega sina, včasih pa tudi malo v skrbeh, ko pridejo kakšne nevarne situacije, ker nima straha in se bojim, da se bo kdaj kaj prenaglil. 

Lahko samo rečem, da so gasilci ljudje na mestu, lahko se zaneseš nanje in vedno ti bodo pripravljeni pomagati. Točno takšen je postal tudi moj sin, ponosna sem nanj.…