Dan: 16. maja, 2024

Spomnim se, bilo je že nekaj časa nazaj… gledala sem slamnati koš za perilo ki je bilo že celo nacufano in razcveteno, da je bilo veš dela z njim kot z njegovo vsebino (perilo). Vsakič ko si ga premaknil je nekaj slame odletelo, in si že mogu pobirat in pometat okoli njega. Res je, da je koš že star in da se je mačka s svojimi kremplji z njim res noro zabavala. Enostavno sem se naveličala tega, in vsakič ko smo bli kje bpo trgovinah sem vrgla še uč na koše za umazano perilo. Res mi ni bil noben všeč. Vsi so bili plastični, ali niso bili pravih dimenzij, ali pa se celo niti barvno niso skladali z našo kopalnico. Tako me je en dan zgrabila ideja, da bi lahko celega razparala in povlekla vso prepleteno slamo dol, da vidim ali bi se dalo iz tega kajnaredit. Imel je zares lepo kovinsko obliko, tako da sem si rekla da bom sama si naredila ta koš, oziroma preobleko.

V omari, sem že nekaj časa šparala stare cunje, ki niso več za nikamor, ampak je pa še vedno blago, ki se ga lahko porabi. Tako sem nabrala skupaj iste materiale, in izbrala barvno paleto ki bi mi pasala v kopalnico. Tako sem blago narezala na manjše kocke, si ustvarila neko zaporedje in zašila kose blaga skupaj. Najprej sem zašila kocke v trakove, nato pa te trakove skupaj. Kovinsko ogrado sem še enkrat dobro premerila, in sestavljen kos blaga sestavila v plašč kvadra. Na podoben način sem se lotila tudi pokrova, vendar da sem tukaj kose blaga malo bolj premišljeno izbirala. Tale pokrov sem pravzaprav zašila kot prevleko za povšter, in kovinsko zasnovo zašila vanj. Ko sem oblekla še spodnji zunanji del, sem še za notranjost zašila še eno »vrečo« za cunje. Seveda sem bila s svojo ustvarjalnostjo zadovoljna in še vedno menim da je bila to idealna rešitev, pa še prišparala sem, tako s starimi cunjami kot tudi z denarjem.  

…