Drugi šport – tenis
Naš sin je v prvem razredu začel trenirati košarko. Sama sem bila srečna, da je bil tako dober košarkaš, tudi moj mož je blestel od ponosa. Ko pa je prišel v peti razred, se mu je košarka na nek način zamerila. Nikoli nisva izvedela, zakaj ni hotel več trenirati košarke. Nekaj časa sva ga še pregovarjala, potem pa sva popustila tudi midva, ker sva videla, da mu delava samo škodo. Moj mož je le stežka sprejel, da sin ne trenira več košarke in je skušal najti krivca. Vendar sama sem mu lepo razložila, da to sploh ni pomembno, zakaj noče več trenirati, ampak je bolj pomembno to, da mu košarka ni več všeč.
Pogovor s trenenerjem je bil hladen, tako sem videla, da tudi trener ni preveč srčen in jih ne trenira tako, kot bi si želel moj sin, tako da mi je bilo tako jasno, zakaj ni imel več veselja.
Našel se je v tenisu. Kako ponosna sem, ko vidim ,kako žari, ko gre na ure tenisa. Tako je sedaj v naše življenje prišla neka nova energija, novi ljudje in tudi naš sin se počuti sprejetega in na urah tenisa uživa. Po 5 treningih je že napredoval v višjo stopnjo. Je pa res, da ga enostavno pustiva, prav nič ne forsirama in tako je na treningih sproščen in lahko igra brez treme. Ko sem bila na zadnji tekmi košarke, sem ga videla, kako zelo trpi, to ni bil več šport zanj.
Srečno moj sin na urah tenisa, glavno je, da uživaš in siješ. …